Začetek in konec raziskovanj grobišča pri Župni cerkvi v Kranju (1953 in 2011−2013)

Spomladi leta 1953 so ob kopanju jam za drevesa pred Prešernovim gledališčem v Kranju naleteli na grobove. Sledila so obsežna izkopavanja pod vodstvom Jožeta Kastelica in Vinka Šribarja iz Narodnega muzeja. Izkopali so 308 grobov. Prepoznali so 15 t. i. baročnih (mlajših) in 293 t. i. ketlaških, to je zgodnjesrednjeveških grobov. Gradivo so shranili v Narodnem muzeju v Ljubljani, kasneje so ga predali Gorenjskemu muzeju v Kranju, dokumentacija pa je ostala v Ljubljani. Izkopavanja prostranega grobišča so se nadaljevala v letih 1964, 1965, 1969–1973 in 1984. V naslednjih desetletjih so ob raznih zemeljskih delih izkopali še nekaj grobov. Grobove, najdene med letoma 1964 in 2010, smo objavili v dveh monografijah v zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae (zvezka 35 in 37). Zaradi celostne prenove javnih površin mestnega središča so v letih 2011, 2012 in 2013 potekala velika arheološka izkopavanja po celotnem mestnem središču. Izvedlo jih je arheološko podjetje PJP, d. o. o. Pod vodstvom Rafka Urankarja so izkopali 561 grobov. Tretja knjiga o grobišču Župna cerkev v Kranju zaokroža korpus podatkov o predmetih, grobovih in grobišču kot celoti. V šestdesetih letih terenskih raziskav (1953−2013) so uporabili vse dokumentacijske tehnike, ki so prevladovale v posameznih obdobjih, kar je idealen preizkus njihovih primerjalnih prednosti in slabosti. Je pa bila zato pot od izkopavanj do kritične objave izjemno zapletena in jo je bilo mogoče opraviti samo v zelo kompleksnem digitalnem okolju s pomočjo številnih unikatnih informacijskih rešitev. Hkratna objava v analogni in digitalni obliki omogoča izkoriščanje prednosti obeh medijev. Trodelno sestavo knjige uvaja pregled terenske dokumentacije in njene strukture ter razrešuje probleme, ki se pri tem pojavljajo. Najobsežnejši je osrednji del, ki na poenoten način predstavlja arheološke ostanke. Tretji del je kartografski in prikazuje prostorsko razporeditev posameznih grobov. Grobišče pripada srednjeveškemu mestu in je največje objavljeno srednjeveško grobišče v Evropi. Več kot 1000 let (od 8. st. do konca 18. st.) neprekinjenega pokopavanja na istem mestu je povzročilo kopičenje grobov, to pa prek 10.000 stratigrafskih odnosov. Sedaj so vse te informacije na voljo za nadaljnje tipološke, kronološke, populacijske in druge študije. Omejitev je samo domišljija.